Peto ploščo Vučji blues bosanske zasedbe No Rules je Goran Čampara – Čampi posnel z novo, slovensko postavo v Ljubljani.
V četrt stoletja obstoja je izvorno bosanska rockovska zasedba No Rules iz Tuzle šla skozi številne turbulence, ki se med drugim kažejo v občasnih odsotnostih na odrih in sceni ter tudi daljših časovnih presledkih med izidi albumov. Med tretjim in četrtim, Homesick Blues (2010) in Na cesti bola (2017), je minilo sedem let in skoraj toliko časa smo čakali tudi na peto ploščo, Vučji blues, ki jo je ustanovni član, trdoživi frontman, kitarist in pevec Goran Čampara – Čampi posnel z novo, slovensko postavo, ki jo je sestavil po selitvi v Ljubljano. S to ploščo vztrajno nadaljuje po že na začetku kariere začrtani poti rudimentarnega rocka in z nje ne sestopi niti za korak. Po njej še čvrsteje koraka naprej, da tudi za Vučji blues velja teza, ki se mi je leta 2008 zapisala ob napovedi nastopa No Rules na mariborskem garažnorockovskem festivalu Garage Explosion: »Če imajo Srbi Partibrejkers, Hrvati Majke in Slovenci Res Nullius, imajo v Bosni in Hercegovini No Rules.« S tem popravkom, da gre danes za bosansko-slovensko zasedbo, in dodatkom, da je usoda napeljala, da v aktualni postavi No Rules najdemo kitarista velenjskih Res Nullius, Boštjana Senegačnika – Senija, čigar prisotnost je odločilna in še kako pomembna za Čampija. Ne le da gre za sorodni duši, ki delita podobne vzgibe, vzore, nagnjenja in se v rokenrol igri tovariško dopolnjujeta in prijateljsko izzivata, gre tudi za moralno in ustvarjalno oporo Čampijevemu trdoglavemu in brezkompromisnemu vztrajanju pri zamišljeni viziji in negovanju postulatov No Rules. Čampi pač pooseblja No Rules, je srce in duša benda, ni le idejni pobudnik in ideološki vodja, ampak trmasti generalisim, ki ve, kaj hoče, da pa bi to realiziral, potrebuje ne le zveste kompanjone, ampak tvorne pribočnike, kar Seni zagotovo je.
Plošča Vučji blues je bila posneta v ljubljanskem studiu ArtSoul pod taktirko Vlada Lešnjaka v dveh delih, spomladi 2021, ko je ritem sekcijo ob basistu Benu Pavliču tvoril bobnar Tadej Blažič, ter v začetku lanskega leta, ko je Blažiča za bobni nadomestil Iztok Mlakar. Zamenjava bobnarja se v poteku desetih skladb na plošči malenkostno pozna, saj je Blažič udarnejši, bolj trdorockovski bobnar, medtem ko je Mlakarjev udarec za odtenek mehkejši, zato pa igrivejši, kar zlasti izstopa v country-punk navihanem komadu Furije, ki malce razbremeni šus v drugi polovici tega klenega rockovskega albuma. V njem nastopi tudi ustna harmonika, ki nas pozdravi že v uvodni rokačini Ne mogu da zaboravim, s katero nas No Rules takoj zagrabi in odpelje v svet bazičnega rokenrola. Odlika cele plošče je, da bend ne pozna kompromisov, ne poseže po odklonih ali hipnih trendovskih križancih. V ravno prav dolgih, pravzaprav kratkih komadih se prepletajo elementi bluesa, countryja, boogieja, rhythm and bluesa, garažnega, hard in pub rocka, da se na trenutke znajdemo v sedlu časovnega stroja, ki nas pelje v neke minule čase. Vendar iskrena odločnost in užitkarsko igranje dolivata pristnost temu arhaičnemu pridihu. Tako kot ne moremo preslišati bodiddleyjevske nabritosti v Pakao je s tobom, se ne moremo otresti asociacij na Partibrejkers. Vendar ne pozabimo, da so v No Rules skočili na balkan rokenrol express vlak že četrt stoletja nazaj, to, da so pa ostali del te kompozicije vse do danes, je vrlina, četudi si bo kdo privoščil in rekel, da gre za vlak duhov. Na to v No Rules preprosto odgovorijo s komadom Voz duhova: »To je prava pot, samo ena smer, brez povratne vozovnice … tam, kjer si rojen, tam boš tudi umrl.«
Zvestoba in pripadnost rocku do groba je v primeru No Rules zvestoba sebi. Za Čampija je rokenrol življenjsko prepričanje, zato se kot stari volk s svojim novim tropom klati naprej. To izpove v zaključnem, naslovnem komadu Vučji blues, ki je rockovska himna ne le te plošče, ampak tudi aktualne dobe zasedbe No Rules. Čampi ve, kaj hoče in česa noče, zato je tako kategoričen s svojo vizijo rokenrola, pa naj mu to dela probleme ali ne. Volk pač menja dlako, a narave nikdar.
Igor Bašin SIGIC.SI 06.02.2024
